Kompostiranje

Kaj je kompostiranje

Okolju prijazna predelava organskih odpadkov,
podobno nastaja humus v naravi, ki nastaja iz odmrlih rastlin in živali ter njihovih odpadkov pod vplivom delovanja mikroorganizmov,
ko organske odpadke predelamo v kompost, jih vrnemo v naravni snovni krog in posledično preprečimo onesnaževanje narave.

Zakaj je kompostiranje koristno

V komunalnih odpadkih je več kot 30% biološko razgradljivih odpadkov, ki jih je mogoče kompostirati,
Prispevamo k zmanjševanju količin odloženih odpadkov na odlagališču in s tem podaljšamo njegovo življenjsko dobo
(zmanjšuje se tudi količina nastalih toplogrednih plinov pri procesu deponiranja).

Kje kompostiramo

V kompostniku!

Iz naravnih materialov,

plastični,

kovinski ali betonski,

kombinirani

Pomembno pri kompostniku

Dostop do kompostnega kupa vsaj z ene strani,
dobro prezračevanje,
zaščita pred dežjem, snegom in direktnim soncem,
odprto dno (za drenažo in lažji dostop organizmov, ki sodelujejo pri razgradnji),
velikost kompostnika naj ne bo manjša od 1 m³. Velikost je pomembna za ohranitev toplote v kupu in s tem hitrejši razkroj.

Rjavi in zeleni del

Rjavi del kompostnika:

So suhi materiali, bogati z ogljikom (čajni filtri, kavne usedline, koruzna stebla, kruh, lubje, odsekane veje, ostanki sadja, rjavo, odpadlo listje, slama, testenine, žagovina …),
Ogljik bo mikroorganizmom zagotovil dovolj energije za razkroj in absorbiral vlago, če bo le-te v kupu preveč. Preveč ogljika pa ga bo osušilo in upočasnilo proces razgradnje

Zeleni del kompostnika:

So bolj vlažni materiali in bolj bogati z dušikom (ostanki hrane, zeleni deli rastlin, jajčne lupine, pokošena trava (priporočljivo jo je pomešati z rjavimi deli), gnoj rastlinojedih živali…)
Ti dajejo mikroorganizmom vlago in hranljive snovi, ki jo potrebujejo za življenje.
Dušik tudi ustvarja primerne pogoje za razmnoževanje teh mikroorganizmov. Premalo dušika bo precej upočasnilo proces, preveč pa ustvarilo amonijaka in s tem smrad.

Kdo so delavci v kompostniku

V kompostnik se naseli na milijone mikroorganizmo, ki iz vrtnih in kuhinjskih odpadkov naredijo odlično gnojilo za naše rastline.

Najpogostejši prebivalci kompostnega kupa so kačice (Diplopoda), prašički (Armadillidiidae), hrošči, pajki, pršice (Acari), ličinke, deževniki …

Da lahko svoje delo naši delavci dobro opravljajo, jim moramo zagotoviti ustrezne pogoje – to je pravilno razmerje hrane (zeleni in rjavi deli), vlage in zraka.

Prezračevanje komposta pospešuje razkroj

V 9 do 15 mesecih bo kompost pripravljen.
Malo dela, ampak traja več časa.
v do 6 mesecih, če ga bomo vsakih 14 dni z vilami rahlo premetali. Za hitrejši razkroj je priporočljivo tudi, da hrano in ostale odpadke narežemo ali zdrobimo na manjše kose preden jih položimo v kompost.
Več dela, ampak v krajšem času.